Greva na pot

30 let, pa vlak, pa dekle črnih las... Vsem pade na pamet Oto Pestner, ne?

Že dneve, in tedne, in leta
stojim na postaji
in čakam kot toliko drugih
na vlak, ki prihaja.

Oko je pripeto na okna,
na vrata vagona
in že spet se zavem,
da sanjam že 30 let.

To je bilo dekle črnih las
in begavih oči
to je bilo dekle,
da bi zanj pozabil na vse noči.

Bila je z menoj,
bila sva oba prijatelja tedaj,
zdaj le spomin
na njene oči še živi.

Tudi meni, če ravno slišim še melodijo v ozadju. Je pa moja zgodba tule še malo bolj osebna...

• 30 let - 1988, zadnji teden avgusta
• Vlak - Celje  - Maribor - Dubrovnik
• Dekle črnih las - soavtorica tega priložnostnega bloga

Razen enega detajla v zadnjem stihu je Oto še kar zadel 😊

Jutri grem spet v Dubrovnik, kjer nisem bil od tistikrat. Sem pa tedaj obljubil, da pridem spet čez 30 let, da se tam spet srečava...

Obljubo deklica je dala, da bo čakala tisti dan ... pa med drugim prepeva tudi Zoran Predin. In ker menda obljuba dela dolg, grem jutri v Dubrovnik tudi jaz. No in, če sva že dva, lahko torej greva skupaj.

Bila je sončna sobota, 27.avgusta 1988, ko se je skorajšnji 4.bN SŠTNPU pod budnim očesom razredničarke Silve in njenega soproga Borisa odpravil na dolgo pričakovani MATURANTSKI IZLET. 

S pomočjo Izletnika je Mojca sestavila program in organizirala vse potrebno, vsi ostali pa smo le spakirali prtljago in naše popotovanje se je v Celju lahko pričelo.

Lepo je videti, da so nekateri običaji tudi po 30-ih letih še aktualni, saj se je danes, 27.avgusta 2018, skorajšnji 4.c Gimnazije Ravne pod budnim očesom razredničarke Terezije Jamnik tudi odpravil na dolgo pričakovani MATURANTSKI IZLET. Z avtobusom so se preko Sarajeva in Mostarja podali do Budve, na poti nazaj pa bodo obiskali še Dubrovnik. Na avtobusu bosta sedeli tudi Špela in Katarina, prav tako kot sta pred tridesetimi leti sedeli tudi njuni mami Simona H. in jaz. Pa naj ne reče kdo, da v življenju ni naključij! 


Naše začetno potovalno sredstvo je bil vlak in zato sva le-tega izbrala tudi sama. Glede na vozni red Slovenskih železnic sva kaj kmalu obupala nad idejo, da bi pot pričela kar v domačih Prevaljah. Najina pot se tako pričenja v Ljubljani. 

Ob 18:32 odpotujeva proti Zagrebu, kjer imava pred prestopom na vlak, ki naju bo popeljal do Splita, kar dve uri časa za opazovanje ljudi na Glavnem  zagrebškem kolodvoru. Kavi se bova raje izognila, da bova lahko noč tudi malo  predremala in se ob 6:45 prebudila v že s soncem obsijanem Splitu.
Tukaj bo jutranja kava najverjetneje dobrodošla, saj že ob 7:40 s katamaranom nadaljujeva pot proti Dubrovniku, kjer se je vse skupaj pričelo...