Obljuba izpolnjena
Od Dubrovnika 1988 se ne spomnim skoraj nič... Včerajšnji sprehod po Starem Gradu mi ni priklical nobenih vizualnih spominov. Mogoče se je tu toliko spremenilo, samo ko nimam pojma o Game of Thrones, pa ne znam sledit. Tujci s celega sveta prihajajo sem na željo svojih otrok starih 10-12 let, da vidijo originalne scene iz serije.
Skoraj nič pomeni, da se spomnim temnomodre in neznosno slane vode v zalivčku pred starim mestom, kjer smo se kopali.Tega se spomnim tudi jaz. Bom danes preveril vodo. Potem se spomnil "škandala" s "pristnim filigranskim srebnim" nakitom, ki ste ga dekleta kupovala, pa se je v morski vodi stopil v 5-ih minutah. Dober izgovor, da mi ni bilo treba včeraj nič kupit. Menda bo danes... Tretja stvar je pa ta obljuba, tukaj na obzidju spet, čez 30 let. Ampak samo to, ne zakaj, od kod ideja, je bil še kdo zraven, nič. A ja, še rahel zvin noge se je tedaj zgodil. Tudi sama ne vem, kako je do te obljube prišlo. Ampak obljuba je obljuba in danes sva jo izpolnila. Za naprej je morda bolje, da se raje pustiva presenetiti, kdaj se zopet vrneva...
Lokacijo fotografije sva približno našla, vendar je obzidje kar precej predelano in spremenjeno. Spomeniško varstvo po mojem slabo funkcijonira, saj kljub Unescovi zaščiti obzidje kar dobetonirajo in ne dogradijo s kamni, kot je originalno.
Včeraj pa, lep, ne prevroč dan. Do starega mesta je kar polurni sprehod, pa niti ni prevelike gužve. Angleščina je prvi jezik večine, tako turistov kot tudi domačinov. Za pohod po obzidju (za cel krog rabiš vsaj uro in pol) zaračunajo, po mestu pa slalom med menuji v angleščini, Game of Thrones spominki in dizajnerskimi butiki ni preveč zahteven, turistov je zdaj veliko, ampak ne preveč za Dubrovnik.
Gneča res ni bila pretirana. Celo sem bila malo presenečena, da ni nikjer kostumiranih animatorjev iz Game of Thrones. Pogled z obzidja pa je k sreči ostal enak.
Tejota pa so izgleda po tridesetih letih tudi že izpustili.
Sedaj pa na kopanje. Popoldne naju znova čaka katamaran do Korčule in nato še prevoz do Lumbarde. Se oglasiva.
Skoraj nič pomeni, da se spomnim temnomodre in neznosno slane vode v zalivčku pred starim mestom, kjer smo se kopali.Tega se spomnim tudi jaz. Bom danes preveril vodo. Potem se spomnil "škandala" s "pristnim filigranskim srebnim" nakitom, ki ste ga dekleta kupovala, pa se je v morski vodi stopil v 5-ih minutah. Dober izgovor, da mi ni bilo treba včeraj nič kupit. Menda bo danes... Tretja stvar je pa ta obljuba, tukaj na obzidju spet, čez 30 let. Ampak samo to, ne zakaj, od kod ideja, je bil še kdo zraven, nič. A ja, še rahel zvin noge se je tedaj zgodil. Tudi sama ne vem, kako je do te obljube prišlo. Ampak obljuba je obljuba in danes sva jo izpolnila. Za naprej je morda bolje, da se raje pustiva presenetiti, kdaj se zopet vrneva...
Lokacijo fotografije sva približno našla, vendar je obzidje kar precej predelano in spremenjeno. Spomeniško varstvo po mojem slabo funkcijonira, saj kljub Unescovi zaščiti obzidje kar dobetonirajo in ne dogradijo s kamni, kot je originalno.
 |
| Ja, v redu, frizuro imam malo drugačno... |
 |
| Pogled z obzidja 1988 |
 |
| Strehe se niso kaj spremenile |
Gneča res ni bila pretirana. Celo sem bila malo presenečena, da ni nikjer kostumiranih animatorjev iz Game of Thrones. Pogled z obzidja pa je k sreči ostal enak.
 |
| Simona H je našla še skupinsko sliko iz Dubrovnika |
Sedaj pa na kopanje. Popoldne naju znova čaka katamaran do Korčule in nato še prevoz do Lumbarde. Se oglasiva.
Komentarji
Objavite komentar